Blog

V okviru priprave Regionalne celostne prometne strategije za Pomurje (RCPS Pomurje) je bilo septembra 2026, v času Evropskega tedna mobilnosti 2026, izvedenih pet fokusnih delavnic, ki so pomemben del analize obstoječega stanja. Na njih so predstavniki občin, gospodarstva, turizma, javnih služb, izobraževanja, sociale, zdravstva in drugih javnih ustanov ter organizacij razpravljali o prednostih in ovirah prometnega sistema v Pomurju ter iskali ključne elemente za razvoj bolj povezane, dostopne in trajnostne mobilnosti – mobilnosti za vse – v regiji.

Ključna sporočila delavnic

Rezultati vseh petih delavnic kažejo precej podobno sliko. Med največjimi prednostmi Pomurja je njegova geostrateška lega, kot ena najpogosteje izpostavljenih pomanjkljivosti pa se je po pokazala nepovezanost prometnega sistema.

Ne glede na to, ali je bila tema delavnice gospodarstvo, turizem, javni prevoz ali dostop do šol in storitev, so se ponavljale iste potrebe: povezano kolesarsko omrežje, bolj učinkovit javni prevoz, večja vloga železnice, boljše povezovanje potniškega in tovornega prometa in bolj učinkovita regionalna logistika ter varnejše poti za pešce. Na zadnji delavnici so bile posebej izpostavljene nevarne šolske poti, pomanjkanje pločnikov, slabša prilagojenost infrastrukture starejšim in osebam z oviranostmi ter nevarnost socialne izključenosti ljudi, ki nimajo ustreznih možnosti prevoza.

Sodelovanje javnosti se nadaljuje

V spletni anketi z interaktivno karto »Kje vas čevelj žuli?« lahko še vedno označite prometne težave in predloge v svojem okolju: https://app.mapperoni.com/t/RAS/p/RCPS

Po Pomurju pa potuje tudi razstava o pripravi RCPS:

• od 29. septembra do 11. oktobra 2026 bo na ogled na Ekonomski šoli Murska Sobota,
• od 12. oktobra do 23. oktobra 2026 v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota,
• med krompirjevimi počitnicami od 23. oktobra do 3. novembra 2026 pa še v EXPANU.

Podrobnejša sporočila delavnic

Med največjimi prednostmi Pomurja je njegova geostrateška lega. Regija leži ob mednarodno pomembnih prometnih koridorjih v neposredni bližini Avstrije, Madžarske in Hrvaške, hkrati ima dobro razvito osnovno cestno omrežje in avtocestno povezavo ter nekaj železniške infrastrukture. Prednost je tudi manjša prometna obremenjenost v primerjavi z drugimi deli države ter velik ravninski del regije, ki ponuja dobre pogoje za vsakodnevno kolesarjenje. Udeleženci so kot pomembno osnovo prepoznali tudi že zgrajene kolesarske povezave, šolske prevoze, cenovno dostopen javni potniški promet in nekatere obstoječe rešitve, kot sta Sobočanec in Prostofer.

Kot ena najpogosteje izpostavljenih pomanjkljivosti se je po pokazala nepovezanost prometnega sistema. Kolesarske povezave so marsikje zgrajene, vendar le v odsekih, ki se pogosto ne nadaljujejo čez občinske meje in še ne tvorijo sklenjenega regionalnega omrežja. Javni potniški promet je bolje organiziran v času pouka in do večjih središč, težave pa nastajajo v bolj oddaljenih krajih, ob koncih tedna in praznikih. Udeleženci so opozarjali tudi na neusklajene vozne rede, dotrajano avtobusno in železniško infrastrukturo ter premajhno povezanost avtobusa, vlaka, kolesa in drugih oblik prevoza. Posledica je velika odvisnost od osebnega avtomobila, kar še posebej občutijo mladi, starejši, osebe z oviranostmi in prebivalci podeželskih območij.

Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi železnici, ki so jo udeleženci več delavnic prepoznali hkrati kot pomanjkljivost in tudi veliko razvojno priložnost. Obstoječa infrastruktura ni povsod prilagojena regionalnim potrebam, problem predstavljajo počasne vožnje, zamude in manjkajoče povezave. Prav izboljšanje in nadgradnja železniške infrastrukture, njeno povezovanje z avtobusnim prometom ter večja vloga železnice pri prevozu potnikov in tovora pa sodijo med priložnosti, na katerih bi lahko Pomurje gradilo v prihodnje.

Z vidika gospodarstva je prednost predvsem dobra lega regije in navezanost na evropske prometne koridorje. Pomemben potencial predstavlja razvoj logistike in boljše povezovanje cestnega ter železniškega prometa, pa tudi učinkovitejša organizacija dostave znotraj same regije. Dodatne možnosti se kažejo v povezovanju lokalnih dobavnih verig, vzpostavljanju manjših zbirno-distribucijskih vozlišč, združevanju dostav ter uporabi digitalnih rešitev za optimizacijo poti. Po drugi strani gospodarske in industrijske cone niso povsod dobro povezane z javnim prevozom in mednarodnimi prometnimi omrežji, na podeželju pa dodatno težavo predstavljajo slabša cestna in polnilna infrastruktura ter daljše in manj učinkovite dostavne poti. Med nevarnostmi so bile izpostavljene tudi večje obremenitve cest zaradi rasti tovornega prometa, naraščajoči stroški transporta ter neprilagojenost infrastrukture sodobnim tehnologijam in nizkoogljični mobilnosti.

Pomemben razvojni potencial ima tudi turizem. Narava, termalna voda, raznolikost pokrajine, vinogradništvo, kulinarika ter dokaj kratke razdalje med posameznimi turističnimi točkami so velika prednost Pomurja. Toda obisk regije brez avtomobila je še vedno precej zahteven. Udeleženci so zato izpostavili boljše povezovanje turističnih točk z javnim prevozom, železnico in kolesarskim omrežjem ter več sodelovanja med občinami, turističnimi organizacijami in ponudniki. Priložnost je tudi v digitalizaciji, večmodalnosti ter razvoju butičnega in uravnoteženega turizma.

Fokusne delavnice so bile le eden od korakov v širšem procesu priprave RCPS Pomurje. Njihove ugotovitve bodo povezane z drugimi rezultati analize obstoječega stanja. Naslednji korak bo iz širšega nabora ugotovitev prepoznati najpomembnejše strateške izzive in priložnosti ter določiti prioritete, torej področja, kamor mora Pomurje v prihodnjem obdobju usmeriti največ pozornosti. Prav tak način dela je bil uporabljen že na delavnicah, kjer so udeleženci med različnimi vsebinami izbirali tiste, ki so jih ocenili kot najpomembnejše za nadaljnji razvoj regije.

Na podlagi določenih prioritet bodo nato oblikovana strateška vodila oziroma usmeritve. Ta bodo ključna podlaga za usmerjanje razvoja prometnega sistema v Pomurju in bodo prvič uveljavljena že v naslednjem koraku, pri izbiri ukrepov za akcijski načrt RCPS Pomurje.

Tudi vi lahko že danes sodelujete pri pripravi RCPS Pomurje.

Je na vaši vsakodnevni poti nevaren odsek, manjkajoča kolesarska povezava, slabo urejeno križišče ali druga prometna težava? Označite jo na interaktivni karti Pomurja.

Ob tem vas čaka še nekaj kratkih vprašanj o kolesarjenju in javnem potniškem prometu.

Vaša izkušnja šteje. Označite lokacijo, povejte svoje mnenje in pomagajte soustvarjati boljšo mobilnost v Pomurju.

Klik do oddaje mnenja.

Včeraj, 15. septembra 2026, sta v Martjancih v Bistri hiši potekali prvi dve od petih tematskih fokusnih delavnic v okviru priprave Regionalne celostne prometne strategije (RCPS) za Pomurje.

Sodelujoče sta uvodoma pozdravila Katja Karba iz RA Sinergija ter Romeo Varga iz Pomurskega centra mobilnosti. Delavnici sta vodili Mojca Balant iz Urbanističnega inštituta Republike Slovenije (UIRS) in Mateja Kukovec iz ZUM d.o.o.

Dopoldanska delavnica je bila namenjena načrtovanju in upravljanju prometa ter povezovanju z regionalnim prostorskim planom. Udeleženci so promet v Pomurju uvodoma opisovali zelo različno – kot zadovoljiv in dober, pa tudi kot pomanjkljiv, predvsem na področju javnega potniškega prometa, kolesarskih povezav in železnice. Pogosto so izpostavili tudi veliko odvisnost od osebnega avtomobila.

V nadaljevanju so udeleženci v petih skupinah s pomočjo SWOT analize podrobneje prepoznavali ključne značilnosti prometnega sistema. Med prednostmi so izpostavili manjše prometne obremenitve, dobro cestno omrežje, ugodno lego regije ter možnosti za razvoj kolesarjenja in povezovanja s sosednjimi državami. Kot pomanjkljivosti so prepoznali predvsem neprilagojen javni potniški in železniški promet, nepovezanost različnih oblik prevoza, razpršeno poselitev ter odvisnost od avtomobila. Priložnosti vidijo v razvoju železniškega prometa, mednarodnih povezav in trajnostne mobilnosti, med izzivi pa so izpostavili rast avtomobilskega in tranzitnega prometa, prevozno revščino ter staranje prebivalstva.

Popoldanska delavnica je bila posvečena povezavi med gospodarstvom, zaposlovanjem in prometom. Tudi tokrat so udeleženci svoja razmišljanja najprej strnili v kratke asociacije, med katerimi so se pojavili izrazi, kot so »kaos«, »izgubljena priložnost«, »izziv«, »potencial« in »priložnost«. V nadaljevanju so skozi skupinsko delo podrobneje opredelili ključne prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in izzive na tem področju. Kot ključne prednosti so udeleženci izpostavili geostrateško lego Pomurja, dobro cestno omrežje, gospodarske in obrtne cone ter znanje na področju logistike. Med pomanjkljivostmi so poudarili predvsem slabo železniško infrastrukturo, omejen javni potniški promet, slabšo dostopnost posameznih območij ter pomanjkljive povezave gospodarskih con z večjimi prometnimi koridorji. Pomembne priložnosti vidijo v razvoju logističnih centrov, povezovanju cestnega in železniškega prometa, trajnostnih prihodih na delo ter digitalizaciji in avtomatizaciji logistike. Med prihodnjimi izzivi pa so izpostavili naraščajoče prometne obremenitve, rast tovornega prometa ter potrebo po prilagoditvi prometne in energetske infrastrukture.

Zbrane ugotovitve obeh delavnic bodo pomembna podlaga za analizo obstoječega stanja ter nadaljnje oblikovanje ciljev, prioritet in ukrepov RCPS Pomurje. S fokusnimi delavnicami se tako nadaljuje vključevanje različnih deležnikov in njihovih izkušenj v pripravo skupnih rešitev za prihodnji razvoj mobilnosti v Pomurju.