15 Apr, 26

V Pomurski regiji poteka anketiranje o kakovosti javnega potniškega prometa

V tem tednu, med 13. in 17. aprilom 2026, po vsej Sloveniji poteka anketiranje o kakovosti storitev javnega potniškega prometa. Na območju Pomurske regije anketo na terenu izvajajo predstavniki Pomurskega centra mobilnosti, ki deluje v okviru Zavoda za turizem in razvoj Lendava.

Anketiranje je pripravila Družba za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP), njegov namen pa je zbrati neposredne povratne informacije uporabnikov javnega prevoza. V ospredju so vprašanja o ustreznosti prevozov, dostopnosti postajališč, potovalnih navadah in splošni uporabniški izkušnji pri uporabi javnega potniškega prometa.

Zbrani odgovori bodo pomembna podlaga za prepoznavanje potreb potnikov in načrtovanje prihodnjih izboljšav. DUJPP bo lahko na osnovi ugotovitev in v skladu z možnostmi uvajal ukrepe za še bolj dostopen, učinkovit in uporabnikom prijazen javni prevoz.

V Pomurski regiji anketiranje poteka na terenu in na spletu. Vsaka povratna informacija je dragocena, saj prispeva k boljšemu razumevanju potreb potnikov in nadaljnjemu razvoju storitev javnega potniškega prometa.

K sodelovanju vabimo vse uporabnike javnega prevoza, da s svojim mnenjem pomagajo soustvarjati izboljšave na področju mobilnosti v regiji in širše. Anketa je anonimna in traja od 5 do 10 minut.

Anketiranje je zaključeno. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje.

17 Mar, 26

Skupaj do boljših povezav: poročilo ankete o javnem potniškem prometu (JPP) v Pomurju

Pomurskem centru mobilnosti smo izvedli anketo o voznih redih med prebivalci Pomurske regije. Odziv 127 sodelujočih nam je podal dragocen vpogled v vsakodnevne potovalne navade in izzive naših prebivalcev.

Kaj smo ugotovili?

Dobra novica je, da ima večina anketirancev (83 %) postajališče zelo blizu doma (oddaljenost manj kot 1 km). Kljub temu pa se le redki (5 %) z JPP odpravijo v službo. Zakaj?

      • Usklajenost je ključna: Največja ovira so neustrezni prestopi in dolga čakanja v vozliščih.

      • Časovna prilagodljivost: Več kot polovica vprašanih si želi pogostejših voženj, predvsem v času jutranjih in popoldanskih konic.

      • Sodobne informacije: Želimo si boljše obveščenosti o spremembah in digitalnih prikazov prihodov v realnem času.

    Glas naših potnikov

    Vaši odgovori so nam pokazali, da javni promet za Pomurje pomeni veliko več kot le prevoz od točke A do točke B. Je ključ do enakih možnosti – za mlade, ki potujejo v šolo, za starejše, ki potrebujejo dostop do zdravnika, in za zaposlene, ki iščejo hitro pot do dela.

    “Javni promet v naši razpršeni pokrajini ne bi smel biti le skrajna možnost, temveč zanesljiv partner, na katerega se lahko zaneseš vsak dan,” je zapisal eden od anketirancev. Prav ta misel nas vodi pri načrtovanju izboljšav.

    Pogled v prihodnost

    Vaši predlogi za izboljšave

    1) Bolje usklajene linije

    2) Okrepljene vožnje v konicah

    3) Prilagodljive rešitve za podeželje, kot so prevozi na klic ali manjša vozila za manjše kraje.

    4) Pregledno informiranje, da bodo vozni redi vedno dostopni in razumljivi vsem. 


    11 Mar, 26

    Anketiranci o voznih redih: Glas prebivalcev Pomurja

    Pomurski center mobilnosti je v zadnjem obdobju aktivno zbiral mnenja in predloge prebivalcev Pomurja glede delovanja javnega potniškega prometa v regiji. S pomočjo odprte spletne ankete so imeli prebivalci priložnost prosto opisati svoje izkušnje in podati konkretne predloge za izboljšave, s posebnim poudarkom na voznih redih. Cilj je bil dobiti realen vpogled v izzive, s katerimi se srečujejo uporabniki, in identificirati ključne točke za izboljšanje, ki bodo pripomogle k boljši mobilnosti celotne Pomurske regije. Anketiranci so dopisali številne izčrpne odzive, ki jasno kažejo, da vozni redi niso zgolj tehnično vprašanje, temveč odraz potreb in pričakovanj prebivalcev Pomurja po sodobnem, zanesljivem in uporabniku prijaznem javnem prevozu.

    Analiza zbranih mnenj iz ankete razkriva, da so izzivi v Pomurski regiji večplastni, a jih povezuje skupni imenovalec: potreba po sistemu, ki bo resnično služil ljudem, in ne obratno.

    Glavni izzivi, kot so jih opisali anketiranci:

    Izziv povezljivosti in frekventnosti: Mnogi anketiranci so izrazili nezadovoljstvo nad dejanskimi povezavami. Čeprav so posamezni vozni redi morda na papirju videti ustrezni, je realnost prestopanja in čakalnih dob pogosto izjemno neprijetna. Pomanjkanje direktnih linij in pogostih odhodov, zlasti v jutranjih in popoldanskih urah, odvrača potencialne uporabnike.

    • “Vozni redi ok, povezave nemogoče.”
    • “Bolj pogosti avtobusi zjutraj.”
    • “Več odhodov. Več voženj. Večja frekventnost.”
    • “Pomurski vozni redi so eden ključnih razlogov, zakaj javni potniški promet pogosto ne deluje kot resna alternativa avtomobilu.”

    Pomanjkljiva informiranost in nujnost digitalizacije: Dostopnost informacij in njihova ažurnost sta kritični točki. Spletne strani prevoznikov so pogosto zmedene, iskanje želenih informacij pa zamudno. V ospredje prihaja tudi potreba po informacijah o realnih časih na postajališčih.

    • “Spletne strani prevoznikov so zmedene, ne najdem tistega, kar potrebujem.”
    • “Digitalne tablice z dejanskim stanjem prihoda in odhoda.”
    • “Boljša informiranost o voznih redih. Tudi na socialnih omrežjih.”
    • “Table na postajališčih. Digitalni panoji na postaji.”
    • “Aplikacija, kjer si bi se dalo spremljati vozne rede, spremembe, nakupe kart.”
    • “Aktualni čas prihodov. Digitalni prikazovalnik, kdaj pride avtobus, kot v mestih.”

    Regionalna povezljivost: Ena izmed najpogosteje izpostavljenih težav je slaba povezava Pomurja z večjimi slovenskimi mesti, predvsem z Ljubljano in Mariborom, pa tudi s Primorjem. Mnogi se počutijo “izobčene”, saj so primorani uporabljati avtomobil, kar ni namen javnega prevoza. Posebej izpostavljeno je območje Gornje Radgone in Radencev, ki se čuti odrezano.

    • “Avtobusi, ki vozijo v Ljubljano odhajajo samo iz Murske Sobote… To številnim študentom predstavlja problem.”
    • “Manjkajo konkretne povezave, predvsem z MB in LJ brez prestopanja. Radenci kot turistični kraj ne morejo biti tako odrezani.”
    • “Direktni busi za LJ iz Radencev tudi med tednom brez prestopanja.”
    • “Jutranja relacija MS-LJ-KP. Povratna smer iz KP pa po 16. uri!”
    • “Več direktnih prevozov, vsaj do glavnega mesta in morja (do morja vsaj v poletnem času, drugače nam vzame pol dneva, da pridemo iz GR samo do Kopra).”

    Vozni redi, ki niso dovolj usklajeni: Šolski in delovni urniki so pogosto popolnoma neusklajeni z voznimi redi. To povzroča, da avtobusi prispejo prezgodaj ali prepozno glede na začetek pouka, delovnega časa ali prestop na vlak, s čimer postanejo neuporabni. Ljudje si želijo prilagoditev potrebam uporabnikov.

    • “Vsak dela po svoje, šolski urniki totalno neskladni s prevozi.”
    • “Uskladitev kolikor se le da terminov prevozov pri prestopanjih.”
    • “Boljša usklajenost z avtobusi, ki pridejo od drugod.”
    • “Bolj primeren urnik voznih redov za zaposlene, ki delamo od 8. do 16. ure.”
    • “Vozni redi bi morali izhajati iz podatkov o tem, kdaj in kam ljudje dejansko potujejo, ne pa iz zastarelih ali administrativno določenih urnikov.”
    • “Uskladitev linij do lokacij kjer potekajo plavalni tečaji, tenis, glasbene šole, nogomet…”

    Zakaj je to pomembno za celotno regijo?

    Izzivi z voznimi redi v Pomurju niso le individualne nevšečnosti, temveč imajo široke posledice za celotno regijo. Slaba dostopnost javnega prevoza:

    • Otežuje dostop do zaposlitve in izobraževanja: Mladi in delovno aktivni se soočajo z omejitvami, kar vpliva na gospodarstvo in razvoj regije.
    • Povečuje prometno obremenitev in onesnaževanje: Ljudi sili k uporabi osebnih vozil, kar ni v skladu s trajnostnim razvojem.
    • Zmanjšuje socialno vključenost: Starejši, mladostniki in posamezniki brez avtomobila so odrezani od družbenega življenja in storitev.
    • Negativno vpliva na turizem

    Kot je poudaril eden izmed anketirancev: “Če želimo, da se Pomurska regija razvija trajnostno in vključujoče, morajo vozni redi postati prilagojeni človeku, ne pa obratno.”

    Zbrana mnenja in predlogi, ki so jih anketiranci prosto podali v anketi, so dragocena popotnica in jasen signal, da si prebivalci Pomurja želijo boljši javni potniški promet. Niso le pasivni opazovalci, temveč aktivni sokreatorji rešitev. Le s skupnimi močmi – občanov, prevoznikov, občin in države – lahko Pomurje premaknemo na pot bolj zelene, povezane in dostopne prihodnosti, kjer bo javni potniški promet zares prilagojen človeku. Verjamemo, da je ob pravem pristopu ta vizija dosegljiva.

    10 Mar, 26

    Vaše mnenje šteje: Poglobljen pogled v javni potniški promet v Pomurju

    Razkrivamo, kaj so nam povedali prebivalci in kje so priložnosti za izboljšave.

    Ste se kdaj vprašali, kako se prebivalci Pomurske regije zares počutijo glede javnega prevoza? Kakšne so njihove navade, izzivi in želje? V Pomurskem centru mobilnosti smo izvedli anketo, da bi dobili jasen vpogled v trenutno stanje in na podlagi vašega glasu začeli graditi boljšo prihodnost mobilnosti v naši regiji.

    V anketi je sodelovalo 127 oseb – posameznikov različnih starosti, spolov in življenjskih stilov. Želeli smo slišati glas vseh, zato so bili med anketiranimi tako zaposleni (največ jih je starih med 25 in 64 let) kot tudi dijaki, študenti in upokojenci. Pomembno je tudi, da so se nam oglasili tako prebivalci mest kot tudi tisti, ki živijo na podeželju – kar nam omogoča celovito sliko in razumevanje potreb vseh skupin.

    Dober dostop… pa vendar? Kje so ovire?

    Dobra novica je, da ima večina anketiranih razmeroma dober fizičen dostop do postajališč javnega prevoza. Kar 83 % jih živi manj kot kilometer od najbližje postaje. To je odličen temelj. Vendar pa je slaba novica, da sama bližina postaje še ne pomeni, da bomo javni prevoz tudi uporabljali. Skoraj polovica (46 %) anketiranih namreč meni, da oddaljenost postaje še vedno vpliva na njihovo odločitev o uporabi. Razlogi? Včasih ni varen dostop, ni pločnikov, manjkajo klopi ali nadstreški… Skratka, samo postajališče ni dovolj, pomembna je celotna pot do njega.

    In kje smo pri dejanski uporabi? Podatki so jasni: le četrtina anketiranih javni prevoz uporablja redno. Kar 26 % anektiranih ga sploh ne uporablja. To nam kaže, da imamo v Pomurski regiji še veliko prostora za izboljšave.

    Zakaj avtobus in vlak ostajata na stranskem tiru pri vsakodnevnih vožnjah?

    Zanimalo nas je, zakaj anketirani sploh uporabljajo javni prevoz. Najpogosteje ga uporabijo za potovanja na daljše razdalje ali izlete (26 %) ter za šolo ali študij (24 %).

    A tu je ključen podatek, ki nas je presenetil in razkriva glavno pomanjkljivost sistema: le 5 % anketiranih javni prevoz uporablja za dnevno vožnjo v službo. To pomeni, da javni prevoz trenutno ni konkurenčen osebnim vozilom pri vsakodnevnih migracijah na delo. Znotraj te omejene uporabe sicer avtobus izrazito prevladuje (68 %), vlak sledi z le 9 %, medtem ko je uporaba mestnega avtobusa v Pomurju, zanimivo, praktično zanemarljiva. To dodatno poudarja, da je sistem trenutno slabo prilagojen za redne, vsakodnevne potrebe prebivalcev.

    Frekvenca in informacije

    Pri vprašanju pogostosti voženj se je pokazalo veliko nezadovoljstva. Kar 65 % anketiranih namreč meni, da javni prevoz ne vozi dovolj pogosto. To jasno kaže na eno izmed ključnih slabosti sistema.

    Še večji izziv je obveščenost. Čeprav polovica anketiranih meni, da so o voznih redih dovolj obveščeni, jih kar 53 % ni dovolj obveščenih o spremembah voznih redov. Neprijetno je, ko čakate na prevoz in ugotovite, da ga ni zaradi neznane spremembe voznega reda. Slaba obveščenost o takšnih spremembah je velika ovira za uporabnike.

    Kaj pa so anketirani izpostavili kot največjo oviro pri voznih redih? Daleč najpogosteje (46 %) so navedli slabo povezljivost in dolge prestopne čase. Sledita prenizka frekvenca voženj (18 %) in neprimerni termini odhodov (15 %). To kaže, da ne gre le za pomanjkanje linij, ampak za njihovo neusklajenost.

    Digitalna prihodnost in izboljšave na postajališčih

    Kje torej iskati rešitve? Anketirani so nam dali jasne namige:

    • 27 % si želi uporabniku prijaznejše spletno iskanje povezav.
    • 25 % si želi boljša fizična obvestila na postajališčih.
    • 24 % si želi digitalne informacijske table z dejanskimi časi prihodov.

    To nam jasno sporoča: potrebujemo boljše digitalne rešitve in posodobljene informacije tako na spletu kot tudi na samih postajališčih.

    Kaj to pomeni za prihodnost?

    Rezultati ankete so dragocen kažipot za Pomurski center mobilnosti. Javni potniški promet v Pomurju ima potencial, vendar trenutno ne zadostuje potrebam večjega dela prebivalstva. Glavni vzroki so slaba povezljivost, nizka frekvenca voženj in pomanjkljivo obveščanje. Kljub temu, da je fizični dostop do postajališč dober, je nizka uporaba odraz sistemskih pomanjkljivosti.

    16 Dec, 25

    Vaše mnenje šteje: Sodelujte pri izboljšanju javnega potniškega prometa v Pomurju

    V Pomurskem centru mobilnosti si nenehno prizadevamo za izboljšanje kakovosti bivanja v naši regiji, saj verjamemo, da je dobro povezan in dostopen javni prevoz ključ do boljšega življenja vseh nas. S tem namenom si vseskozi prizadevamo za izboljšave, ki bi mobilnost v Pomurju naredile preprostejšo in prijaznejšo do vseh.

    Da bi to dosegli, morajo načrtovane spremembe temeljiti na dejanskih potrebah tistih, ki javni prevoz uporabljate vsak dan ali pa bi ga želeli uporabljati pogosteje. V ta namen zbiramo pobude in predloge za izboljšavo voznih redov v Pomurski regiji.

    Vabimo vas k sodelovanju! Pripravili smo kratek vprašalnik, s katerim želimo pridobiti neposreden vpogled v vaše izkušnje, morebitne ovire, s katerimi se srečujete, in vaše predloge za boljše vozne povezave. Vaši odgovori nam bodo v dragoceno pomoč pri oblikovanju konkretnih rešitev, ki bodo v prihodnje olajšale mobilnost vsem prebivalcem in obiskovalcem Pomurja.

     

    [Zahvaljujemo se vam za sodelovanje, anketa je zaključena]

     

     

    Že vnaprej se vam iskreno zahvaljujemo za vaš čas, trud in prispevek k boljši povezanosti naše regije.

    25 Avg, 25

    Pred pričetkom šolske sezone: varno z avtobusom!

    V Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) so združili moči z Javno agencijo Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) in skupaj pripravili pravila in nasvete za varno vožnjo z avtobusom. Nasveti so namenjeni vsem potnikom – za varno vožnjo smo namreč odgovorni vsi, primarno pa skozi preventivno vzgojne programe v šolskih okoljih nagovarjajo otroke in mladostnike, ki se z avtobusom vozijo v šolo. V obliki plakata in letaka jih je AVP objavil na portalu SPV za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

    Pravila in nasveti za varno vožnjo z avtobusom obsegajo poleg smernic za čakanje, vstopanje, posedanje, pripenjanje z varnostnim pasom in izstopanje, tudi smernice za ravnanje in obnašanje na vožnji, saj kulturno obnašanje, poleg ozaveščanja lastne vloge pri zagotavljanju varnosti, pripomore k varni in prijetni vožnji tudi s primernim tonom govora in spoštovanjem pravil, da na avtobusu ne jemo, ne puščamo smeti in ne uničujemo njegove opreme.

    Da bo vožnja vsem prijetna, mora biti predvsem varna
    Plakat in letak je namenjen vsem potnikom, saj smo za varno vožnjo odgovorni vsi, kljub temu da so v DUJPP in AVP pri snovanju imeli v mislih otroke in mladostnike, ki so na svojih poteh pogost uporabnik javnega potniškega prometa.

    »Plakat in letak je bil poslan na naslove lokalnih skupnosti, šol in strokovnih organizacij pred začetkom novega šolskega leta, v želji, da bo letošnji vstop v šolo prijetnejši tudi zaradi osveščanja o varni in kulturni vožnji,« pove o akciji osveščanja, kako varno in prijetno potovati z avtobusom, direktor DUJPP Miran Sečki, z zgovornim sporočilom, ki je: »Da bo vožnja prijetna, mora biti predvsem varna.« 

    Z upoštevanjem pravil preprečujemo poškodbe, zaščitimo sebe, druge potnike in voznika. Upoštevanje pravil zagotavlja, da vsi varno prispejo na cilj, v dobrem razpoloženju in sproščeno pa tudi zaradi mirnih pogovorov in spoštovanja sopotnikov, ki na poti morda delajo, berejo ali zgolj opazujejo okolico.