Anketa: Kolesarjenje v Pomurju
V Pomurskem centru mobilnosti smo pripravili vprašalnik o kolesarski infrastrukturi, s katerim želimo preveriti, ali je ta v naši regiji dovolj varna, povezana in dostopna.
Z vašimi odgovori bomo lažje načrtovali ukrepe za izboljšanje pogojev za kolesarjenje in razvoj trajnostne mobilnosti v Pomurju.
Anketni vprašalnik je sestavljen iz interaktivnega zemljevida na katerem označite in opišete težavo s katero se srečujete, pobudo, ki jo imate ali označite mesto, ki bi ga pohvalili. Nato sledi nekaj splošnih vprašanj, podate pa lahko tudi komentar oz. mnenje, ki nam bo pomagalo pri ustreznem načrtovanju za v prihodnje.
K izpolnjevanju ANKETE vabimo vse prebivalce, občine, organizacije in posameznike, ki vam je kolesarjenje pomembno.
27 občin, en cilj – trajnostna mobilnost
Pomurski center mobilnosti, ki deluje v okviru Zavoda za turizem in razvoj Lendava, je pripravil novinarsko konferenco v Ljutomeru, na kateri je predstavil aktivnosti občin pomurske regije ob Evropskem tednu mobilnosti ter pilotni projekt v sodelovanju s Splošno knjižnico Ljutomer ter nasploh delovanje Pomurskega centra mobilnosti, ki je eden od 12 regijskih centrov mobilnosti po Sloveniji.
Evropski teden mobilnosti
Evropski teden mobilnosti (ETM) je osrednja evropska kampanja na področju trajnostne mobilnosti, ki poteka vsako leto med 16. in 22. septembrom. Gre za pobudo Evropske komisije, katere glavni cilj je spodbujanje sprememb potovalnih navad – od vsakodnevne uporabe osebnih avtomobilov k bolj trajnostnim načinom potovanja, kot so hoja, kolesarjenje, javni prevoz in prevozi na klic.
Čeprav se javnost kampanjo največkrat povezuje z dogodki v tem enem tednu, je pomembno poudariti, da ETM predstavlja celoletno prizadevanje, v katerem je ta teden le vrhunec kampanje – namenjen večji medijski prepoznavnosti, skupnim akcijam in večjemu angažmaju javnosti.
Letos poteka pod geslom “Mobilnost za vse”, ki poudarja, da mora biti trajnostna mobilnost dostopna vsem – ne glede na starost, dohodek, življenjski slog ali lokacijo bivanja. Zato kampanja cilja na širok spekter prebivalstva, s posebnim poudarkom na vključevanju otrok, delovno aktivnih, starejših, oseb s posebnimi potrebami ter prebivalcev podeželskih območij.
V Pomurju koordinacijo na regijski ravni prvič vodi Pomurski center mobilnosti, ki je letos povezal vseh 27 pomurskih občin. Skupaj z lokalnimi koordinatorji je pripravljen regijski koledar dogodkov, ki vključuje dogodke in aktivnosti, kot so navedeni v spodnji tabeli.
Koledar izpostavljenih dogodkov po občinah za ETM 2025.
Pri tem je treba izpostaviti tudi dve usklajeni regijski aktivnosti:
- “Trajnostno v knjižnico po nagrado” se pilotno izvaja v sodelovanju s Splošno knjižnico Ljutomer, kjer obiskovalce spodbujamo, da pridejo v knjižnico peš, s kolesom ali z javnim prevozom. Akcija spodbuja spremembo vsakodnevnih potovalnih navad tudi pri krajših opravkih, kot je obisk javne ustanove, in traja do 30. oktobra 2025. Žrebanje nagrajencev, ki prejmejo praktične trajnostne nagrade, bo 4. novembra 2025.
- Sejem rabljene kolesarske opreme, ki bo v sodelovanju z drugimi deležniki na področju kolesarstva potekal 4. oktobra 2025 pri Expanu v Murski Soboti, z namenom spodbujanja ponovne uporabe koles, opreme in rezervnih delov ter izboljšanja dostopnosti kolesarjenja širši populaciji.
Pomurski center mobilnosti
Pomurski center mobilnosti (PCM) je projekt Zavoda za turizem in razvoj Lendava v sodelovanju z MOPE in drugimi 11 regijskimi centri mobilnosti. S tem projektom regija dobiva prvo celovito stičišče za načrtovanje, usklajevanje in promocijo trajnostnega prometa. Namen PCM je izboljšati kakovost življenja ljudi, omogočiti gospodarstvu boljšo dostopnost in podpreti občine pri oblikovanju sodobnih prometnih rešitev.
Kaj to pomeni v praksi? Za prebivalce to pomeni več varnih in povezanih kolesarskih poti, boljši javni prevoz ter nove rešitve, kot so prevozi na zahtevo in multimodalne povezave. To pomeni čistejši zrak, manj zastojev in več udobja pri vsakodnevnih poteh.
Za gospodarstvo to pomeni večjo konkurenčnost. Dobra prometna povezanost je ključna za razvoj poslovnih con, čezmejno sodelovanje in privabljanje turistov. PCM bo spodbujal tudi uvajanje zelenih tehnologij in inovacij, kar prinaša priložnosti za podjetja in nova delovna mesta.
Za občine pa PCM pomeni strokovno podporo in partnerja. Občine se pogosto soočajo s prometnimi izzivi same, zdaj pa bodo imele regijski center, ki jih bo povezoval, jim nudil pomoč pri pripravi celostnih prometnih strategij, pri organizaciji Evropskega tedna mobilnosti in pri razvoju kolesarskega omrežja.
PCM deluje na štirih stebrih v dogovoru z ministrstvom (MOPE), ki je tudi krovni koordinator aktivnosti vseh regijskih centrov. Štirje stebri so:
- Celostno prometno načrtovanje, ki v osnovi pomeni pripravo regijske celostne prometne strategije, vendar tudi sodelovanje pri izvajanju občinskih celostnih prometnih strategij;
- Evropski teden mobilnosti, ki je vseevropska akcija za spodbujanje trajnostne mobilnosti; namen je delovanje ETM razširiti skozi celotno leto;
- Kolesarjenje, kot oblika aktivne mobilnosti z največjim potencialom, se bo podpirala z vzpostavitvijo regionalnega kolesarskega omrežja in razširitvijo državnega omrežja; ter
- Podpora Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa pri analizah kakovosti storitev JPP in zbiranju predlogov za njihovo izboljšanje.
Pomurski center mobilnosti ni samostojen otok. Vzpostavljen je v okviru mreže 12 regijskih centrov mobilnosti po Sloveniji, ki sledijo dobri praksi številnih evropskih držav. Ti centri dokazujejo, da lahko le z usklajenim delovanjem med lokalnim in državnim nivojem dosežemo premike v trajnostni mobilnosti. Pomurje se s tem projektom postavlja ob bok regijam v Evropi, ki so že uspešno uvedle podobne modele – in dokazujejo, da se vlaganje v trajnostno mobilnost vedno povrne: v bolj zdravo okolje, večjo povezanost, prihranke v času in stroških ter v splošnem, večjo kakovost življenja.
Projekt se je pričel marca 2025 in bo trajal do konca leta 2027, njegove koristi pa bodo dolgoročne. V Pomurju bo z njim narejen odločilen korak v smeri zelene preobrazbe in sodobne prometne ureditve.
Pred pričetkom šolske sezone: varno z avtobusom!
V Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) so združili moči z Javno agencijo Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) in skupaj pripravili pravila in nasvete za varno vožnjo z avtobusom. Nasveti so namenjeni vsem potnikom – za varno vožnjo smo namreč odgovorni vsi, primarno pa skozi preventivno vzgojne programe v šolskih okoljih nagovarjajo otroke in mladostnike, ki se z avtobusom vozijo v šolo. V obliki plakata in letaka jih je AVP objavil na portalu SPV za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Pravila in nasveti za varno vožnjo z avtobusom obsegajo poleg smernic za čakanje, vstopanje, posedanje, pripenjanje z varnostnim pasom in izstopanje, tudi smernice za ravnanje in obnašanje na vožnji, saj kulturno obnašanje, poleg ozaveščanja lastne vloge pri zagotavljanju varnosti, pripomore k varni in prijetni vožnji tudi s primernim tonom govora in spoštovanjem pravil, da na avtobusu ne jemo, ne puščamo smeti in ne uničujemo njegove opreme.
Da bo vožnja vsem prijetna, mora biti predvsem varna
Plakat in letak je namenjen vsem potnikom, saj smo za varno vožnjo odgovorni vsi, kljub temu da so v DUJPP in AVP pri snovanju imeli v mislih otroke in mladostnike, ki so na svojih poteh pogost uporabnik javnega potniškega prometa.
»Plakat in letak je bil poslan na naslove lokalnih skupnosti, šol in strokovnih organizacij pred začetkom novega šolskega leta, v želji, da bo letošnji vstop v šolo prijetnejši tudi zaradi osveščanja o varni in kulturni vožnji,« pove o akciji osveščanja, kako varno in prijetno potovati z avtobusom, direktor DUJPP Miran Sečki, z zgovornim sporočilom, ki je: »Da bo vožnja prijetna, mora biti predvsem varna.«
Z upoštevanjem pravil preprečujemo poškodbe, zaščitimo sebe, druge potnike in voznika. Upoštevanje pravil zagotavlja, da vsi varno prispejo na cilj, v dobrem razpoloženju in sproščeno pa tudi zaradi mirnih pogovorov in spoštovanja sopotnikov, ki na poti morda delajo, berejo ali zgolj opazujejo okolico.
Vozni redi – šolsko leto 2025/26
VOZNI REDI ter CENIK:
•Vozni redi ostajajo nespremenjeni.
•Cene subvencioniranih vozovnic v novem šolskem letu ostajajo nespremenjene.
•Pričetek prodaje vozovnic: predprodaja 21.8.2025.
PRIDOBITEV VOZOVNIC – prodajna mesta prevoznikov:
•Dijaki na prodajno mesto predložijo zgolj osebni dokument.
•Za dijake zaključnih letnikov 2024/2025 je skladno s premembo določb Zakona o prevozih v cestnem prometu pravica do koriščenja subvencioniranega prevoza podaljšana do konca meseca septembra tekočega šolskega leta (avtomatsko podaljšana veljavnost statusa – prenos iz evidenc Ministrstva za vzgojo in izobraževanje). V kolikor status ni bil podaljšan, iz povezanih evidenc ni bil pridobljen podatek o upravičenosti do subvencioniranega prevoza v mesecu septembru. Dijaki, katerim veljavnost statusa je bila avtomatsko podaljšana, bodo lahko za mesec september opravili nakup mesečnih subvencioniranih vozovnic.
•Za udeležence izobraževanja odraslih zaključnih letnikov bo podaljšanje veljavnosti statusa urejeno v tem tednu.
•Za novo šolsko leto 2025/2026, se bo za dijake in udeležence izobraževanja zaključnih letnikov, ob ureditvi vloge za subvencionirano vozovnico, avtomatsko določilo obdobje veljavnosti statusa do 30.9 tekočega šolskega leta.
•Sofinanciranje nakupa subvencioniranih vozovnic s strani občin je sklenjeno za naslednje občine (status, 18.8.2025): Moravče, Kamnik, Mengeš, Lukovica, Komenda, Trzin, Hajdina, Ormož, Šempeter_Vrtojba, Koper, Piran, Ankaran.
Prevozna revščina: izziv, ki ga moramo nasloviti skupaj
Da je prevozna revščina v našem okolju vse bolj pereč izziv prepoznava tudi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki pripravlja socialni načrt za podnebje (2026–2032), v okviru katerega so oblikovani ključni ukrepi za zmanjšanje prevozne revščine.
Na 2. obdobnem srečanju RCM-jev na sedežu RCM Ljubljanske urbane regije smo se seznanili z oblikami prevozne revščine in razpravljali o tem, kako jo lahko z ustreznimi ukrepi na regionalni in lokalni ravni omilimo.
Trije ključni ukrepi za zmanjšanje prevozne revščine so naslednji:
Prevozi na klic in njihova integracija v javni potniški promet
Socialni e-leasing osebnih vozil
Vavčerji za odpravo prevozne in energetske revščine
Dejstvo, da obstaja več tipov prevozne revščine nam daje izhodišča, kako jo ustrezno nasloviti in pri tem opolnomočiti ranljive skupine, ki se srečujejo z mobilnostnimi izzivi vsakodnevno.
Skupaj si prizadevamo za sistemske rešitve, ki bodo omogočile enakopraven dostop do prevozov in zmanjšale socialne razlike. Verjamemo, da lahko s skupnimi močmi ustvarimo bolj vključujočo in trajnostno prihodnost!
Trajnostno v knjižnico – po nagrado!
Pilotna kampanja s Splošno knjižnico Ljutomer
Pomurski center mobilnosti v sodelovanju s Splošno knjižnico Ljutomer izvaja pilotni projekt, katerega namen je spodbuditi obisk knjižnice na trajnosten način – peš, s kolesom, skirojem ali drugim okolju prijaznim prevoznim sredstvom.
Trajanje kampanje
Kampanja poteka od 9. junija 2025 do 30. oktobra 2025.
Kako sodelovati?
Vsak obiskovalec, ki pride v knjižnico na trajnosten način, prejme nalepko, ki jo nalepi na svoj zbirni kartonček. Ob zbranem številu nalepk bo obiskovalec vključen v nagradno žrebanje za praktične nagrade.
Zakaj sodelovati?
- Prispevaš k zmanjševanju emisij
- Spodbujaš zdrav življenjski slog
- Daješ zgled drugim uporabnikom knjižnice
- Imaš možnost osvojiti praktično nagrado
Z akcijo želimo skupaj s Splošno knjižnico Ljutomer vzpostaviti zgled dobre prakse trajnostnega dostopa do javnih kulturnih ustanov. Aktivnost se izvaja v okviru širših prizadevanj Pomurskega centra mobilnosti za spodbujanje trajnostne mobilnosti v vsakdanjem življenju.
4. kolesarska konferenca: »Vsi na isti poti«
V Velenju je v začetku junija potekala četrta nacionalna kolesarska konferenca, ki je v ospredje postavila enega ključnih izzivov sodobnih mest: umeščanje hitrih kolesarskih povezav v urbana okolja. Dogodek, organiziran v sodelovanju Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Mestne občine Velenje, je bil namenjen spodbujanju trajnostne dnevne mobilnosti.
Udeleženci so prisluhnili navdihujočim primerom dobrih praks iz Slovenije, Nizozemske in Danske ter razpravljali o ključni vlogi države, lokalnih skupnosti in gospodarstva pri razvoju trajnostne mobilnosti.
Posebni gost konference, namestnik nizozemskega veleposlanika Bram van Lieshout, je povedal, da je na Nizozemskem kolesarjenje del nacionalne identitete. Uspeh pa ni rezultat zgolj dobre infrastrukture, temveč tudi urejene podporne infrastrukture, kot so varne kolesarnice in tuši na delovnih mestih.
Strokovnjaki iz tujine so opozorili, da čeprav Slovenija napreduje, kolesarsko omrežje še ni povezano in varno na vseh odsekih. David Gaarsdal Rønnov iz Kopenhagna je predstavil uspešen model povezovanja občin pri gradnji medmestnih kolesarskih avtocest, ki bistveno prispevajo k bolj zdravemu in dostopnemu življenju v mestu. Herbert Tiemens iz Utrechta pa je izpostavil pomen varnosti in privlačnosti kolesarskih poti, zlasti na dnevnih poteh do 25 km, ter Sloveniji priporočil nadgradnjo obstoječe mreže.
Da je Slovenija priljubljena destinacija za kolesarske počitnice, je potrdila tudi Annika Morath iz Podonavske pisarne v Ulmu, ki je partner na projektu Active2Public Transport. Vsekakor pa vidi še neizkoriščen potencial v promociji kolesarjenja med domačimi uporabniki in izboljšavah prevoza koles z vlakom.
Udeleženci kolesarske konference so celodnevno druženje sklenili s kolesarsko turo, na kateri so si ogledali velenjsko kolesarsko infrastrukturo in slikovito kolesarsko pot Štrekna.
Utrinki z dogodka in predstavitve govorcev so že na voljo na spletni strani konference www.kolesarska-konferenca.si.
Prihodnje leto bo kolesarski kongres potekal 3. junija 2026 v Ljubljani.
Pomurski center mobilnosti in regijska celostna prometna strategija
V okviru Dogovora za razvoj regij sta se pričela izvajati regijska projekta Pomurski center mobilnosti in Regijska celostna prometna strategija, ki ju je koordinator Romeo Varga predstavil na majski seji Sveta Pomurske razvojne regije v Sv. Juriju ob Ščavnici. Cilj projektov ni zgolj razvoj infrastrukture, temveč tudi izboljšanje dostopnosti regije, spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti ter zmanjševanje t. i. mobilnostne revščine. Projekta v okviru Dodatka št. 1 k Dogovoru za razvoj regij izvaja Zavod za turizem in razvoj Lendava (ZTR).
Eden izmed osnovnih ciljev projekta Pomurskega centra mobilnosti je zagotoviti višjo raven dostopnosti za prebivalce regije. Poudarek je na spodbujanju trajnostnih oblik mobilnosti – pešačenja, kolesarjenja in javnega prevoza (avtobus, vlak). Cilj je vzpostaviti omrežje povezav, kar bo omogočilo enostaven in okolju prijazen dostop s katerekoli točke regije do osrednjih naselij in regijsko pomembnih ustanov. Posebna pozornost je namenjena tudi zmanjševanju t. i. mobilnostne revščine ter zagotavljanje družbene enakosti z izboljšanjem dostopnosti prometnih možnosti.
Celostno prometno načrtovanje na ravni regije
Pomemben element prometne strategije je oblikovanje prometnih navad. V ta namen so v načrtu različni ukrepi v obliki promocijskih kampanj in dogodkov, ki ljudi spodbujajo k razmisleku, da se bolj zavestno in okoljsko odgovorno odločajo glede svojih prevoznih možnosti. Regijski center mobilnosti bo tudi sogovornik ministrstev, kar bo zagotovilo, da regija ne bo izključena iz državnih razvojnih načrtov.
Pri pripravi Regijske celostne prometne strategije za Pomurje sodelujejo tudi občine, poleg tega pa večina občin že pripravlja občinske celostne prometne strategije. Slednje se osredotočajo na reševanje lokalnih prometnih težav in pomanjkljivosti, ob upoštevanju trajnostne mobilnosti, izboljšanja bivalnega okolja in razvoja možnosti javnega prevoza. Regionalna strategija ne nadomešča občinskih prometnih načrtov, temveč izpostavlja teme, ki so pomembne za celotno regijo.
Projekt v 80 odstotkih financira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, preostalih 20 odstotkov pa prispevajo občine. Stroški so med občinami razdeljeni glede na določene kriterije, skupna vrednost projekta, ki se bo izvajal do konca leta 2027, znaša 263 tisoč evrov.
Uspešno izvedeno srečanje lokalnih koordinatorjev Evropskega tedna mobilnosti v Pomurju
V četrtek, 15. maja 2025, je v prostorih Zavoda za turizem in razvoj Lendava in Pomurskega centra mobilnosti v Lendavi potekalo regijsko srečanje lokalnih koordinatorjev Evropskega tedna mobilnosti (ETM). Dogodek, ki ga je organiziral Pomurski center mobilnosti, je bil namenjen krepitvi sodelovanja med občinami, izmenjavi dobrih praks ter predstavitvi letošnjih usmeritev nacionalnega koordinatorja in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Udeležencem smo predstavili cilje in naloge centra, med katerimi so strateško načrtovanje prometa, usklajevanje občinskih projektov ter obveščanje in podpora pri izvajanju trajnostne mobilnosti na ravni regije.
Osrednja tema letošnjega ETM 2025 je »Mobilnost za vse!«, ki poudarja vključujoč prometni sistem brez ovir – fizičnih, informacijskih in cenovnih. Namen je omogočiti dostop do prevoznih storitev za vse skupine prebivalstva, ne glede na njihovo starost, gibalne zmožnosti ali socialno-ekonomski položaj.
Udeležencem je bil predstavljen tudi razpis za sofinanciranje priprave in izvedbe aktivnosti ETM 2025, ki vključuje novosti glede pilotnih aktivnosti in trajnostnih prihodov v šolo in službo. Posebej je bilo izpostavljeno upoštevanje načel krožnega gospodarstva pri organizaciji dogodkov.
Pomurski center mobilnosti je predstavil regijske aktivnosti, ki bodo potekale skozi leto 2025:
- pilotni projekt »Trajnostno v knjižnico« (začetek v Ljutomeru),
- regijski sejem rabljene kolesarske opreme v Expanu oktobra,
- promocijska kampanja za obisk turističnih atrakcij s trajnostnimi prevoznimi sredstvi,
- aktivno obveščanje in deljenje dogodkov občin na naši novi spletni strani.
Dogodek se je zaključil z interaktivno razpravo in izpolnjevanjem vprašalnika, s katerim smo zbrali podatke o dosedanjih dosežkih, načrtovanih ukrepih in izzivih občin. Ta dragocena povratna informacija bo služila za ciljno usmerjeno podporo občinam v prihodnjih mesecih.