21 Avg, 25
ZTR INFO Javni potniški promet (JPP)

Vozni redi – šolsko leto 2025/26

VOZNI REDI ter CENIK:

•Vozni redi ostajajo nespremenjeni.

•Cene subvencioniranih vozovnic v novem šolskem letu ostajajo nespremenjene.

•Pričetek prodaje vozovnic: predprodaja 21.8.2025.

 PRIDOBITEV VOZOVNIC –  prodajna mesta prevoznikov:

•Dijaki na prodajno mesto predložijo zgolj osebni dokument.

•Za dijake zaključnih letnikov 2024/2025 je skladno s premembo določb Zakona o prevozih v cestnem prometu pravica do koriščenja subvencioniranega prevoza podaljšana do konca meseca septembra tekočega šolskega leta (avtomatsko podaljšana veljavnost statusa – prenos iz evidenc Ministrstva za vzgojo in izobraževanje). V kolikor status ni bil podaljšan, iz povezanih evidenc ni bil pridobljen podatek o upravičenosti do subvencioniranega prevoza v mesecu septembru. Dijaki, katerim veljavnost statusa je bila  avtomatsko podaljšana, bodo lahko za mesec september opravili nakup mesečnih subvencioniranih vozovnic.

•Za udeležence izobraževanja odraslih zaključnih letnikov bo podaljšanje veljavnosti statusa urejeno v tem tednu.

•Za novo šolsko leto 2025/2026, se bo za dijake in udeležence izobraževanja zaključnih letnikov, ob ureditvi vloge za subvencionirano vozovnico, avtomatsko določilo obdobje veljavnosti statusa do 30.9 tekočega šolskega leta.

•Sofinanciranje nakupa subvencioniranih vozovnic s strani občin je sklenjeno za naslednje občine (status, 18.8.2025): Moravče, Kamnik,   Mengeš, Lukovica, Komenda, Trzin, Hajdina, Ormož, Šempeter_Vrtojba, Koper, Piran, Ankaran.

18 Jun, 25
ZTR INFO Javni potniški promet (JPP)

Prevozna revščina: izziv, ki ga moramo nasloviti skupaj

Da je prevozna revščina v našem okolju vse bolj pereč izziv prepoznava tudi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki pripravlja socialni načrt za podnebje (2026–2032), v okviru katerega so oblikovani ključni ukrepi za zmanjšanje prevozne revščine.

Na 2. obdobnem srečanju RCM-jev na sedežu RCM Ljubljanske urbane regije smo se seznanili z oblikami prevozne revščine in razpravljali o tem, kako jo lahko z ustreznimi ukrepi na regionalni in lokalni ravni omilimo.

Trije ključni ukrepi za zmanjšanje prevozne revščine so naslednji:

1️⃣ Prevozi na klic in njihova integracija v javni potniški promet

2️⃣ Socialni e-leasing osebnih vozil

3️⃣ Vavčerji za odpravo prevozne in energetske revščine

Dejstvo, da obstaja več tipov prevozne revščine nam daje izhodišča, kako jo ustrezno nasloviti in pri tem opolnomočiti ranljive skupine, ki se srečujejo z mobilnostnimi izzivi vsakodnevno.

Skupaj si prizadevamo za sistemske rešitve, ki bodo omogočile enakopraven dostop do prevozov in zmanjšale socialne razlike. Verjamemo, da lahko s skupnimi močmi ustvarimo bolj vključujočo in trajnostno prihodnost!

17 Jun, 25
ZTR INFO Evropski teden mobilnosti

Trajnostno v knjižnico – po nagrado!

Pilotna kampanja s Splošno knjižnico Ljutomer

Pomurski center mobilnosti v sodelovanju s Splošno knjižnico Ljutomer izvaja pilotni projekt, katerega namen je spodbuditi obisk knjižnice na trajnosten način – peš, s kolesom, skirojem ali drugim okolju prijaznim prevoznim sredstvom.

Trajanje kampanje

Kampanja poteka od 9. junija 2025 do 30. oktobra 2025.

Kako sodelovati?

Vsak obiskovalec, ki pride v knjižnico na trajnosten način, prejme nalepko, ki jo nalepi na svoj zbirni kartonček. Ob zbranem številu nalepk bo obiskovalec vključen v nagradno žrebanje za praktične nagrade.

Zakaj sodelovati?

  • Prispevaš k zmanjševanju emisij
  • Spodbujaš zdrav življenjski slog
  • Daješ zgled drugim uporabnikom knjižnice
  • Imaš možnost osvojiti praktično nagrado

Z akcijo želimo skupaj s Splošno knjižnico Ljutomer vzpostaviti zgled dobre prakse trajnostnega dostopa do javnih kulturnih ustanov. Aktivnost se izvaja v okviru širših prizadevanj Pomurskega centra mobilnosti za spodbujanje trajnostne mobilnosti v vsakdanjem življenju.

Pravila nagradne igre.

13 Jun, 25
Martina Kolesarstvo

4. kolesarska konferenca: »Vsi na isti poti«

V Velenju je v začetku junija potekala četrta nacionalna kolesarska konferenca, ki je v ospredje postavila enega ključnih izzivov sodobnih mest: umeščanje hitrih kolesarskih povezav v urbana okolja. Dogodek, organiziran v sodelovanju Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Mestne občine Velenje, je bil namenjen spodbujanju trajnostne dnevne mobilnosti. 

Udeleženci so prisluhnili navdihujočim primerom dobrih praks iz Slovenije, Nizozemske in Danske ter razpravljali o ključni vlogi države, lokalnih skupnosti in gospodarstva pri razvoju trajnostne mobilnosti.

Posebni gost konference, namestnik nizozemskega veleposlanika Bram van Lieshout, je povedal, da je na Nizozemskem kolesarjenje del nacionalne identitete. Uspeh pa ni rezultat zgolj dobre infrastrukture, temveč tudi urejene podporne infrastrukture, kot so varne kolesarnice in tuši na delovnih mestih.

Strokovnjaki iz tujine so opozorili, da čeprav Slovenija napreduje, kolesarsko omrežje še ni povezano in varno na vseh odsekih. David Gaarsdal Rønnov iz Kopenhagna je predstavil uspešen model povezovanja občin pri gradnji medmestnih kolesarskih avtocest, ki bistveno prispevajo k bolj zdravemu in dostopnemu življenju v mestu. Herbert Tiemens iz Utrechta pa je izpostavil pomen varnosti in privlačnosti kolesarskih poti, zlasti na dnevnih poteh do 25 km, ter Sloveniji priporočil nadgradnjo obstoječe mreže.

Da je Slovenija priljubljena destinacija za kolesarske počitnice, je potrdila tudi Annika Morath iz Podonavske pisarne v Ulmu, ki je partner na projektu Active2Public Transport. Vsekakor pa vidi še neizkoriščen potencial v promociji kolesarjenja med domačimi uporabniki in izboljšavah prevoza koles z vlakom.

Udeleženci kolesarske konference so celodnevno druženje sklenili s kolesarsko turo, na kateri so si ogledali velenjsko kolesarsko infrastrukturo in slikovito kolesarsko pot Štrekna.

Utrinki z dogodka in predstavitve govorcev so že na voljo na spletni strani konference www.kolesarska-konferenca.si.

Prihodnje leto bo kolesarski kongres potekal 3. junija 2026 v Ljubljani.

23 Maj, 25
pcmfullstack Regionalna celostna prometna strategija

Pomurski center mobilnosti in regijska celostna prometna strategija

V okviru Dogovora za razvoj regij sta se pričela izvajati regijska projekta Pomurski center mobilnosti in Regijska celostna prometna strategija, ki ju je koordinator Romeo Varga predstavil na majski seji Sveta Pomurske razvojne regije v Sv. Juriju ob Ščavnici. Cilj projektov ni zgolj razvoj infrastrukture, temveč tudi izboljšanje dostopnosti regije, spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti ter zmanjševanje t. i. mobilnostne revščine. Projekta v okviru Dodatka št. 1 k Dogovoru za razvoj regij izvaja Zavod za turizem in razvoj Lendava (ZTR).

Eden izmed osnovnih ciljev projekta Pomurskega centra mobilnosti je zagotoviti višjo raven dostopnosti za prebivalce regije. Poudarek je na spodbujanju trajnostnih oblik mobilnosti – pešačenja, kolesarjenja in javnega prevoza (avtobus, vlak). Cilj je vzpostaviti omrežje povezav, kar bo omogočilo enostaven in okolju prijazen dostop s katerekoli točke regije do osrednjih naselij in regijsko pomembnih ustanov. Posebna pozornost je namenjena tudi zmanjševanju t. i. mobilnostne revščine ter zagotavljanje družbene enakosti z izboljšanjem dostopnosti prometnih možnosti.

Celostno prometno načrtovanje na ravni regije

 

Pomemben element prometne strategije je oblikovanje prometnih navad. V ta namen so v načrtu različni ukrepi v obliki promocijskih kampanj in dogodkov, ki ljudi spodbujajo k razmisleku, da se bolj zavestno in okoljsko odgovorno odločajo glede svojih prevoznih možnosti. Regijski center mobilnosti bo tudi sogovornik ministrstev, kar bo zagotovilo, da regija ne bo izključena iz državnih razvojnih načrtov.

Pri pripravi Regijske celostne prometne strategije za Pomurje sodelujejo tudi občine, poleg tega pa večina občin že pripravlja občinske celostne prometne strategije. Slednje se osredotočajo na reševanje lokalnih prometnih težav in pomanjkljivosti, ob upoštevanju trajnostne mobilnosti, izboljšanja bivalnega okolja in razvoja možnosti javnega prevoza. Regionalna strategija ne nadomešča občinskih prometnih načrtov, temveč izpostavlja teme, ki so pomembne za celotno regijo.

Projekt v 80 odstotkih financira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, preostalih 20 odstotkov pa prispevajo občine. Stroški so med občinami razdeljeni glede na določene kriterije, skupna vrednost projekta, ki se bo izvajal do konca leta 2027, znaša 263 tisoč evrov.

23 Maj, 25
pcmfullstack Evropski teden mobilnosti

Uspešno izvedeno srečanje lokalnih koordinatorjev Evropskega tedna mobilnosti v Pomurju

V četrtek, 15. maja 2025, je v prostorih Zavoda za turizem in razvoj Lendava in Pomurskega centra mobilnosti v Lendavi potekalo regijsko srečanje lokalnih koordinatorjev Evropskega tedna mobilnosti (ETM). Dogodek, ki ga je organiziral Pomurski center mobilnosti, je bil namenjen krepitvi sodelovanja med občinami, izmenjavi dobrih praks ter predstavitvi letošnjih usmeritev nacionalnega koordinatorja in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Udeležencem smo predstavili cilje in naloge centra, med katerimi so strateško načrtovanje prometa, usklajevanje občinskih projektov ter obveščanje in podpora pri izvajanju trajnostne mobilnosti na ravni regije.

Osrednja tema letošnjega ETM 2025 je »Mobilnost za vse!«, ki poudarja vključujoč prometni sistem brez ovir – fizičnih, informacijskih in cenovnih. Namen je omogočiti dostop do prevoznih storitev za vse skupine prebivalstva, ne glede na njihovo starost, gibalne zmožnosti ali socialno-ekonomski položaj.

Udeležencem je bil predstavljen tudi razpis za sofinanciranje priprave in izvedbe aktivnosti ETM 2025, ki vključuje novosti glede pilotnih aktivnosti in trajnostnih prihodov v šolo in službo. Posebej je bilo izpostavljeno upoštevanje načel krožnega gospodarstva pri organizaciji dogodkov.

Pomurski center mobilnosti je predstavil regijske aktivnosti, ki bodo potekale skozi leto 2025:

  • pilotni projekt »Trajnostno v knjižnico« (začetek v Ljutomeru),
  • regijski sejem rabljene kolesarske opreme v Expanu oktobra,
  • promocijska kampanja za obisk turističnih atrakcij s trajnostnimi prevoznimi sredstvi,
  • aktivno obveščanje in deljenje dogodkov občin na naši novi spletni strani.

Dogodek se je zaključil z interaktivno razpravo in izpolnjevanjem vprašalnika, s katerim smo zbrali podatke o dosedanjih dosežkih, načrtovanih ukrepih in izzivih občin. Ta dragocena povratna informacija bo služila za ciljno usmerjeno podporo občinam v prihodnjih mesecih.

 

1 2