Archives

Pomurski center mobilnosti je v zadnjem obdobju aktivno zbiral mnenja in predloge prebivalcev Pomurja glede delovanja javnega potniškega prometa v regiji. S pomočjo odprte spletne ankete so imeli prebivalci priložnost prosto opisati svoje izkušnje in podati konkretne predloge za izboljšave, s posebnim poudarkom na voznih redih. Cilj je bil dobiti realen vpogled v izzive, s katerimi se srečujejo uporabniki, in identificirati ključne točke za izboljšanje, ki bodo pripomogle k boljši mobilnosti celotne Pomurske regije. Anketiranci so dopisali številne izčrpne odzive, ki jasno kažejo, da vozni redi niso zgolj tehnično vprašanje, temveč odraz potreb in pričakovanj prebivalcev Pomurja po sodobnem, zanesljivem in uporabniku prijaznem javnem prevozu.

Analiza zbranih mnenj iz ankete razkriva, da so izzivi v Pomurski regiji večplastni, a jih povezuje skupni imenovalec: potreba po sistemu, ki bo resnično služil ljudem, in ne obratno.

Glavni izzivi, kot so jih opisali anketiranci:

Izziv povezljivosti in frekventnosti: Mnogi anketiranci so izrazili nezadovoljstvo nad dejanskimi povezavami. Čeprav so posamezni vozni redi morda na papirju videti ustrezni, je realnost prestopanja in čakalnih dob pogosto izjemno neprijetna. Pomanjkanje direktnih linij in pogostih odhodov, zlasti v jutranjih in popoldanskih urah, odvrača potencialne uporabnike.

• “Vozni redi ok, povezave nemogoče.”
• “Bolj pogosti avtobusi zjutraj.”
• “Več odhodov. Več voženj. Večja frekventnost.”
• “Pomurski vozni redi so eden ključnih razlogov, zakaj javni potniški promet pogosto ne deluje kot resna alternativa avtomobilu.”

Pomanjkljiva informiranost in nujnost digitalizacije: Dostopnost informacij in njihova ažurnost sta kritični točki. Spletne strani prevoznikov so pogosto zmedene, iskanje želenih informacij pa zamudno. V ospredje prihaja tudi potreba po informacijah o realnih časih na postajališčih.

• “Spletne strani prevoznikov so zmedene, ne najdem tistega, kar potrebujem.”
• “Digitalne tablice z dejanskim stanjem prihoda in odhoda.”
• “Boljša informiranost o voznih redih. Tudi na socialnih omrežjih.”
• “Table na postajališčih. Digitalni panoji na postaji.”
• “Aplikacija, kjer si bi se dalo spremljati vozne rede, spremembe, nakupe kart.”
• “Aktualni čas prihodov. Digitalni prikazovalnik, kdaj pride avtobus, kot v mestih.”

Regionalna povezljivost: Ena izmed najpogosteje izpostavljenih težav je slaba povezava Pomurja z večjimi slovenskimi mesti, predvsem z Ljubljano in Mariborom, pa tudi s Primorjem. Mnogi se počutijo “izobčene”, saj so primorani uporabljati avtomobil, kar ni namen javnega prevoza. Posebej izpostavljeno je območje Gornje Radgone in Radencev, ki se čuti odrezano.

• “Avtobusi, ki vozijo v Ljubljano odhajajo samo iz Murske Sobote… To številnim študentom predstavlja problem.”
• “Manjkajo konkretne povezave, predvsem z MB in LJ brez prestopanja. Radenci kot turistični kraj ne morejo biti tako odrezani.”
• “Direktni busi za LJ iz Radencev tudi med tednom brez prestopanja.”
• “Jutranja relacija MS-LJ-KP. Povratna smer iz KP pa po 16. uri!”
• “Več direktnih prevozov, vsaj do glavnega mesta in morja (do morja vsaj v poletnem času, drugače nam vzame pol dneva, da pridemo iz GR samo do Kopra).”

Vozni redi, ki niso dovolj usklajeni: Šolski in delovni urniki so pogosto popolnoma neusklajeni z voznimi redi. To povzroča, da avtobusi prispejo prezgodaj ali prepozno glede na začetek pouka, delovnega časa ali prestop na vlak, s čimer postanejo neuporabni. Ljudje si želijo prilagoditev potrebam uporabnikov.

• “Vsak dela po svoje, šolski urniki totalno neskladni s prevozi.”
• “Uskladitev kolikor se le da terminov prevozov pri prestopanjih.”
• “Boljša usklajenost z avtobusi, ki pridejo od drugod.”
• “Bolj primeren urnik voznih redov za zaposlene, ki delamo od 8. do 16. ure.”
• “Vozni redi bi morali izhajati iz podatkov o tem, kdaj in kam ljudje dejansko potujejo, ne pa iz zastarelih ali administrativno določenih urnikov.”
• “Uskladitev linij do lokacij kjer potekajo plavalni tečaji, tenis, glasbene šole, nogomet…”

Zakaj je to pomembno za celotno regijo?

Izzivi z voznimi redi v Pomurju niso le individualne nevšečnosti, temveč imajo široke posledice za celotno regijo. Slaba dostopnost javnega prevoza:

• Otežuje dostop do zaposlitve in izobraževanja: Mladi in delovno aktivni se soočajo z omejitvami, kar vpliva na gospodarstvo in razvoj regije.
• Povečuje prometno obremenitev in onesnaževanje: Ljudi sili k uporabi osebnih vozil, kar ni v skladu s trajnostnim razvojem.
• Zmanjšuje socialno vključenost: Starejši, mladostniki in posamezniki brez avtomobila so odrezani od družbenega življenja in storitev.
• Negativno vpliva na turizem

Kot je poudaril eden izmed anketirancev: “Če želimo, da se Pomurska regija razvija trajnostno in vključujoče, morajo vozni redi postati prilagojeni človeku, ne pa obratno.”

Zbrana mnenja in predlogi, ki so jih anketiranci prosto podali v anketi, so dragocena popotnica in jasen signal, da si prebivalci Pomurja želijo boljši javni potniški promet. Niso le pasivni opazovalci, temveč aktivni sokreatorji rešitev. Le s skupnimi močmi – občanov, prevoznikov, občin in države – lahko Pomurje premaknemo na pot bolj zelene, povezane in dostopne prihodnosti, kjer bo javni potniški promet zares prilagojen človeku. Verjamemo, da je ob pravem pristopu ta vizija dosegljiva.