Category: Javni potniški promet (JPP)

Razkrivamo, kaj so nam povedali prebivalci in kje so priložnosti za izboljšave.

Ste se kdaj vprašali, kako se prebivalci Pomurske regije zares počutijo glede javnega prevoza? Kakšne so njihove navade, izzivi in želje? V Pomurskem centru mobilnosti smo izvedli anketo, da bi dobili jasen vpogled v trenutno stanje in na podlagi vašega glasu začeli graditi boljšo prihodnost mobilnosti v naši regiji.

V anketi je sodelovalo 127 oseb – posameznikov različnih starosti, spolov in življenjskih stilov. Želeli smo slišati glas vseh, zato so bili med anketiranimi tako zaposleni (največ jih je starih med 25 in 64 let) kot tudi dijaki, študenti in upokojenci. Pomembno je tudi, da so se nam oglasili tako prebivalci mest kot tudi tisti, ki živijo na podeželju – kar nam omogoča celovito sliko in razumevanje potreb vseh skupin.

Dober dostop… pa vendar? Kje so ovire?

Dobra novica je, da ima večina anketiranih razmeroma dober fizičen dostop do postajališč javnega prevoza. Kar 83 % jih živi manj kot kilometer od najbližje postaje. To je odličen temelj. Vendar pa je slaba novica, da sama bližina postaje še ne pomeni, da bomo javni prevoz tudi uporabljali. Skoraj polovica (46 %) anketiranih namreč meni, da oddaljenost postaje še vedno vpliva na njihovo odločitev o uporabi. Razlogi? Včasih ni varen dostop, ni pločnikov, manjkajo klopi ali nadstreški… Skratka, samo postajališče ni dovolj, pomembna je celotna pot do njega.

In kje smo pri dejanski uporabi? Podatki so jasni: le četrtina anketiranih javni prevoz uporablja redno. Kar 26 % anektiranih ga sploh ne uporablja. To nam kaže, da imamo v Pomurski regiji še veliko prostora za izboljšave.

Zakaj avtobus in vlak ostajata na stranskem tiru pri vsakodnevnih vožnjah?

Zanimalo nas je, zakaj anketirani sploh uporabljajo javni prevoz. Najpogosteje ga uporabijo za potovanja na daljše razdalje ali izlete (26 %) ter za šolo ali študij (24 %).

A tu je ključen podatek, ki nas je presenetil in razkriva glavno pomanjkljivost sistema: le 5 % anketiranih javni prevoz uporablja za dnevno vožnjo v službo. To pomeni, da javni prevoz trenutno ni konkurenčen osebnim vozilom pri vsakodnevnih migracijah na delo. Znotraj te omejene uporabe sicer avtobus izrazito prevladuje (68 %), vlak sledi z le 9 %, medtem ko je uporaba mestnega avtobusa v Pomurju, zanimivo, praktično zanemarljiva. To dodatno poudarja, da je sistem trenutno slabo prilagojen za redne, vsakodnevne potrebe prebivalcev.

Frekvenca in informacije

Pri vprašanju pogostosti voženj se je pokazalo veliko nezadovoljstva. Kar 65 % anketiranih namreč meni, da javni prevoz ne vozi dovolj pogosto. To jasno kaže na eno izmed ključnih slabosti sistema.

Še večji izziv je obveščenost. Čeprav polovica anketiranih meni, da so o voznih redih dovolj obveščeni, jih kar 53 % ni dovolj obveščenih o spremembah voznih redov. Neprijetno je, ko čakate na prevoz in ugotovite, da ga ni zaradi neznane spremembe voznega reda. Slaba obveščenost o takšnih spremembah je velika ovira za uporabnike.

Kaj pa so anketirani izpostavili kot največjo oviro pri voznih redih? Daleč najpogosteje (46 %) so navedli slabo povezljivost in dolge prestopne čase. Sledita prenizka frekvenca voženj (18 %) in neprimerni termini odhodov (15 %). To kaže, da ne gre le za pomanjkanje linij, ampak za njihovo neusklajenost.

Digitalna prihodnost in izboljšave na postajališčih

Kje torej iskati rešitve? Anketirani so nam dali jasne namige:

• 27 % si želi uporabniku prijaznejše spletno iskanje povezav.
• 25 % si želi boljša fizična obvestila na postajališčih.
• 24 % si želi digitalne informacijske table z dejanskimi časi prihodov.

To nam jasno sporoča: potrebujemo boljše digitalne rešitve in posodobljene informacije tako na spletu kot tudi na samih postajališčih.

Kaj to pomeni za prihodnost?

Rezultati ankete so dragocen kažipot za Pomurski center mobilnosti. Javni potniški promet v Pomurju ima potencial, vendar trenutno ne zadostuje potrebam večjega dela prebivalstva. Glavni vzroki so slaba povezljivost, nizka frekvenca voženj in pomanjkljivo obveščanje. Kljub temu, da je fizični dostop do postajališč dober, je nizka uporaba odraz sistemskih pomanjkljivosti.

V Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) so združili moči z Javno agencijo Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) in skupaj pripravili pravila in nasvete za varno vožnjo z avtobusom. Nasveti so namenjeni vsem potnikom – za varno vožnjo smo namreč odgovorni vsi, primarno pa skozi preventivno vzgojne programe v šolskih okoljih nagovarjajo otroke in mladostnike, ki se z avtobusom vozijo v šolo. V obliki plakata in letaka jih je AVP objavil na portalu SPV za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Pravila in nasveti za varno vožnjo z avtobusom obsegajo poleg smernic za čakanje, vstopanje, posedanje, pripenjanje z varnostnim pasom in izstopanje, tudi smernice za ravnanje in obnašanje na vožnji, saj kulturno obnašanje, poleg ozaveščanja lastne vloge pri zagotavljanju varnosti, pripomore k varni in prijetni vožnji tudi s primernim tonom govora in spoštovanjem pravil, da na avtobusu ne jemo, ne puščamo smeti in ne uničujemo njegove opreme.

Da bo vožnja vsem prijetna, mora biti predvsem varna
Plakat in letak je namenjen vsem potnikom, saj smo za varno vožnjo odgovorni vsi, kljub temu da so v DUJPP in AVP pri snovanju imeli v mislih otroke in mladostnike, ki so na svojih poteh pogost uporabnik javnega potniškega prometa.

»Plakat in letak je bil poslan na naslove lokalnih skupnosti, šol in strokovnih organizacij pred začetkom novega šolskega leta, v želji, da bo letošnji vstop v šolo prijetnejši tudi zaradi osveščanja o varni in kulturni vožnji,« pove o akciji osveščanja, kako varno in prijetno potovati z avtobusom, direktor DUJPP Miran Sečki, z zgovornim sporočilom, ki je: »Da bo vožnja prijetna, mora biti predvsem varna.« 

Z upoštevanjem pravil preprečujemo poškodbe, zaščitimo sebe, druge potnike in voznika. Upoštevanje pravil zagotavlja, da vsi varno prispejo na cilj, v dobrem razpoloženju in sproščeno pa tudi zaradi mirnih pogovorov in spoštovanja sopotnikov, ki na poti morda delajo, berejo ali zgolj opazujejo okolico.